| Pravila |
|
|
|
| Avtor Peter Vrčkovnik | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
TEKMOVALNA PRAVILA SLOVENSKE ROBOLIGE - TEKMOVANJA KONSTRUKTORJEV MOBILNIH ROBOTOV V VOŽNJI PO LABIRINTU
Tekmovalna pravila urejajo določila za pripravo in izvedbo tekmovanja konstruktorjev mobilnih robotov v vožnji po labirintu, ki so jih sprejele šole ustanoviteljice državne lige (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, Tehniški šolski center v Novi Gorici in Šolski center Velenje, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola). Tekmovalna pravila določajo pravico nastopanja, omejitve glede izvedbe robotov, definirajo tekmovalno progo in potek izvedbe tekmovanja. Cilj tekmovanja je izdelati malega avtonomnega robota, ki je sposoben prevoziti labirint od starta do cilja v najkrajšem možnem času.
1. člen Pravico do nastopanja na tekmovanju imajo dijaki, ki obiskujejo srednjo šolo ali gimnazijo, ter študentje. To pravico dokažejo s potrjenim statusom dijaka ali študenta za tekoče šolsko leto. Na tekmovanju lahko sodelujejo posamezniki ali ekipe z največ tremi člani. V primeru skupine morajo posamezniki, ki so v skupini, dokazati, da so pomembno vplivali pri razvoju ali izdelavi robota. Nastopajoči lahko tekmujejo s poljubnim številom robotov. Odločitev, s katerim robotom bo tekmovalec nastopil v posamezni vožnji, je prepuščena tekmovalcu. Vsak tekmovalec lahko doseže en končni rezultat ne glede na število nastopajočih robotov.
2. člen Robot ni omejen glede na dimenzije in težo, vendar pa morajo njegove dimenzije ustrezati karakteristikam labirinta, kot jih predvideva 6. člen pravilnika. 3. člen Za pogon ne smejo biti uporabljena sredstva, ki onesnažujejo okolje (primer motorji z notranjim izgorevanjem). Ravno tako niso dovoljeni pogoni, ki bi lahko v kakršni koli obliki ogrozili tekmovalce, gledalce ali tekmovalno žirijo (primer raketni pogon, eksplozivni naboj …). 4. člen Robot mora biti avtonomen, kar pomeni: a) Robot mora sam nositi svoj vir energije. Prepovedana je uporaba kakršnegakoli zunanjega vira energije (napajanje po žicah, katapult, porivanje ...).
5. člen Tekmovalna proga je postavljena v zaprtem prostoru z normalno dnevno osvetlitvijo, temperaturo in vlago. Tekmovalna proga je sestavljena iz kvadratov, ki skupaj sestavljajo poligon. Proga je lahko sestavljena iz kakršnekoli kombinacije sten v obliki črk L, T, I, J in znaka +. Proga je vedno sestavljena tako, da lahko pridemo od starta S do cilja C po eni sami poti. Če so v konfiguraciji labirinta slepe ulice, je zagotovljeno, da je pot po labirintu približno enako dolga ne glede na sledenje leve ali desne stene. Tla tekmovalne proge so vodoravna, zidovi so navpični. 6. člen Proga je po vsem labirintu enako široka. Efektivna širina hodnika znaša najmanj 20 cm in največ 30 cm. Stene proge so po vsem labirintu enako visoke. Višine sten se gibljejo od 8 cm do 15 cm.
7. člen Progo sestavi tekmovalna žirija pred pričetkom tekmovanja. Pri sestavi lahko sodelujejo tudi vodje ekip posameznih šol. 8. člen Pred tekmo je nastopajočim dovoljena ena testna vožnja. Roboti tekmujejo posamično, kdo bo v najkrajšem času prevozil progo. Vsi roboti imajo na razpolago enak čas, da prevozijo progo. Če robot v predvidenem času ne pripelje do cilja, se kot rezultat upošteva kontrolna točka, ki jo je robot nazadnje prevozil. Roboti tekmujejo v dveh tekih. V prvem teku vozijo roboti od točke START do točke CILJ, v drugem teku pa se mesti starta in cilja zamenjata; torej od točke CILJ do točke START. Maksimalni čas, v katerem mora robot prevoziti labirint, predhodno določi strokovna komisija. Če organizator ne more zagotoviti tehničnih možnosti za avtomatsko merjenje časa pri vožnjah v različnih smereh, se lahko tekmovalna žirija odloči za obe vožnji v isto smer. Zmaga tisti tekmovalec, ki je uspel doseči najmanjši seštevek časov obeh tekov. V primeru, da sta dva tekmovalca dosegla enak skupni seštevek, je bolje uvrščen tisti, ki ima boljši seštevek drugih najboljših časov posamičnih tekov (kriterij velja v primeru, da je bilo v posamičnem teku izpeljano več voženj), nato se preverja seštevek tretjih časov in tako naprej . V primeru, da zmagovalca ni mogoče določiti, tekmovalca tekmujeta v dodatni vožnji. Smer vožnje se izžreba. V primeru, da sta dva tekmovalca uspešno opravila le en tek, oba v isti smeri vožnje, je boljši tisti, ki ima hitrejši čas vožnje. V primeru, da sta dva tekmovalca uspela opraviti le en tek, in sicer v različnih smereh, tekmovalca ponovno tekmujeta v dodatnem teku. Smer vožnje se izžreba. V primeru, da dva tekmovalca nista z robotom uspela prispeti do cilja niti enkrat, je bolje uvrščen tisti, ki je v obeh tekih skupaj prevozil najdaljšo pot. 9. člen Vsak tekmovalčev dotik robota med vožnjo po labirintu brez dovoljenja tekmovalne žirije pomeni diskvalifikacijo za tekočo vožnjo. Robot se lahko dotakne stene labirinta, ne sme pa je podreti ali drseti ob njej v smislu lažjega premagovanja proge. Plezanje čez stene, preskakovanje ali kakršenkoli drug način prehajanja čez stene labirinta v smislu lažjega premagovanja proge ni dovoljeno. V primeru kršitve se robota diskvalificira za tekočo vožnjo. Tekmovalna žirija si pridržuje pravico, da tekmovalca vpraša o zgradbi in delovanju robota. Tekmovalna žirija ima tudi pravico ustaviti tekmovanje za posameznega robota, če ugotovi, da je ta kršil pravila tekmovanja.
10. člen Tekmovalno žirijo sestavljajo najmanj trije člani, od katerih je vsaj en predstavnik gostujočih ekip. Tekmovanje vodi tekmovalna žirija RoboLige 20xx, ki jo sestavljajo vsaj trije člani: predseduje ji vodja tekmovanja organizatorke tekme, vodja slovenske robotske lige in zunanji član iz vrst mentorjev.
Tekmovalna žirija preverja dimenzije in delovanje robotov ter ustrezno ukrepa, v kolikor je prišlo do kršitve pravil tekmovanja. Tekmovalna žirija najmanj eno uro pred izvedbo tekmovanja sestavi tekmovalno progo in postavi kontrolne točke. Med tekmovanjem tekmovalna žirija:
12. člen Če se šola organizatorka odloči, lahko poleg tekmovanja z mobilnimi roboti organizira tudi tekmovanje za najboljšega konstruktorja mobilnega robota. 13. člen Tekmovalci, ki se želijo udeležiti tekmovanja za najboljšega konstruktorja mobilnega robota, morajo predhodno strokovni komisiji posredovati tehnično dokumentacijo o sestavi mobilnega robota. Rok za oddajo je določen z razpisom tekmovanja. Tekmovalec izdelek predstavi pred strokovno komisijo na dan tekmovanja. Čas predstavitve je določen s pravili tekmovanja. 14. člen Izdelek ocenjuje posebna strokovna komisija. Pri ocenjevanju se upošteva kreativnost inovativnost, kvaliteto in funkcionalnost izdelka. Število možnih točk je 100. Pri tem se upošteva sledeče: 1. dijak zna kvalitetno predstaviti svojega robota (kako ga je izdelal, kaj vsebuje, kako deluje, kaj predstavlja ...) (35%) 15. člen Strokovno komisijo sestavljajo najmanj trije člani. V komisijo je poleg strokovnih sodelavcev zaželeno povabiti tudi profesorja umetnostne vzgoje ter zunanjega predstavnika sponzorjev ali podjetja.
* ostali so vsi tisti, katerih robot je prevozil določen kvadrant proge, katerega pred začetkom tekmovanja označi tekmovalna žirija. VIII. PREHODNE DOLOČBE 17. člen Državna liga poteka v tekočem šolskem letu od novembra do aprila na šolah organizatorkah. Za tiste šole, ki imajo več kot 10 tekmovalnih ekip, veljajo rezultati kot izbirno tekmovanje za uvrstitev na Državno tekmovanje dijakov srednjih šol v konstrukciji in vožnji z mobilnimi roboti RoboT, ki poteka tradicionalno vsak drugi četrtek v maju na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. 18. člen Posamezna določila tekmovalnih pravil se lahko spremenijo ali dopolnijo ob soglasju vseh članic organizatorjev državne lige.
Vse aktualne novosti in spremembe v zvezi s slovensko ligo mobilnih robotov so sproti objavljene na internetnem portalu http://roboliga.scv.si.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||